Četrtek, 9. junij – Predstava Afrika je v meni je otrokom postregla s pomembnim uvidom. Enajstletni Ruben Gombač je bil rojen v Kumasiju (Gana), kjer govorijo jezik twi, a je pri desetih mesecih starosti pripotoval v Slovenijo in od tedaj živi tu s slovenskimi starši. Kateri jezik govori Ruben? Seveda twi, so bili prepričani otroci. Nak. Slovenščino. Natančneje, ljubljanščino. V resnici je Slovenec, pa čeprav se je rodil drugje. In tako je skupaj z izjemno pripovedovalko Ano Duša in vsestranskim tolkalistom Blažem Celarcem občinstvo popeljal v Afriko med slone in tigre (ki v resnici ne živijo v Afriki, ampak v Aziji) in zajčke, ki plešejo afriški hip-hop.

Foto: Boštjan Pucelj

Sreda, 8. junij – Da se obeta skoraj nadnaraven večer, je dajal slutiti že samo hiter pogled na oder. Harfa (kolikorat ste videli harfo na Glavnem trgu?), ob njej harfist (ste sploh že kdaj videli harfista, ne harfistke?), preostanek odra pa je bil videti kot dobro založena trgovina z glasbili. Medtem ko obiskovalci večini instrumentov nismo vedeli niti imena, je multiinstrumentalist Boštjan Gombač iz njih izvabljal zvoke iz druge galaksije. Ti so se odlično pripenjali na čarobno melodijo harfe, ki so jo poganjali prsti slovenskega Portugalca Eduarda Raona. Ko je porabil vse instrumente, je – mimogrede, ker je ravno pil iz nje – zaigral še na navadno plastenko z vodo. Najbolj očarani obiskovalci, ki smo na koncu zlezli v zaodrje, pa smo izvedli, da se da odlično igrati tudi na izkoščičene olive. A je treba tudi te vaditi.

Foto: Boštjan Pucelj